Po ne prevec navdusujocem Bishkeku sva se odpravila v gore. Prisla sva do Karakola, mesta blizu enega res velikega jezera. Taksistu receva naj nas pelje do info centra, ta itak to preslise in nas pripelje pred neko agencijo: Jak tourism imenovano. Tam najprej pride zena od sefa, potem brat in potem sef. Obrazloziva najino situacijo: rada bi sla v gore, vprasava kaj je treba vzet, kolko dni je potrebno za celo turo,… oni nam povejo, da je najbolje, da pri njih najameva vodica za 25 dolarjev po osebi. Kar je kar veliko. Nakar se pojavi Slavic.

Ta Slavic si zasluzi svoj odstavek. 18 letni fant, precej suh in brez enega zoba. Ok, on je vodic. Gremo na pivo skupaj in on rece da nas popelje v gore za 15, mi recemo da nimamo dnara in da mu lahko damo le 10 dolarjev. On rece, da tako al tako nima veliko dela in da sprejme naso ponudbo.

Evo in gremo. Se prej pa moram povedat, da so gore tu precej drugacne kot pri nas. 2000 metrov tu je kot 500 metrov pri nas. Nic, mala sala.

Ze od samega zacetka se Slavik pokaze kot zelo zelo posrecen tip. Stalno poka Kirgiziske vice in mi cepamo od smeha. Vendar ko on pripali svojo ritm hoje je smeha konec. Tip je stroj za v gore. Z velikanskim rucakom teka v nemogoce klance. Ajajaj… midva pa, ker noceva izpasti reve, za njim. In tako koncava slabo v zadnjem vzponu. Res tip je neverjeten. Kasneje nam pove, da vcasih nese kar po dva rucaka: t.j. 40 kg!!! To obrazlozi vse.
Prvi vecer se utaborimo pri majhnem jezercu. Ker je Matjaz pozabil jedilni pribor doma se lotimo dela: Slavic dobi primeren les in z nozi izdelamo jedilni pribor. Saj boste vidli fotke.

Ker smo v dolini kupili vodko se je zvecer lotimo, na ruski nacin. V bistvu gre za pravi ritual. Najprej nekdo izrece zdravljico (ki je po navadi krajska zgodba z dolocenim pomenom), potem zeksas vodko in poplaknes s sokom. No zraven smo peli pesmi, mi nase, Slavic ruske. In vecer v majhni koci s vodko in ruskimi zaporniskimi pesmi je res nekaj kar se ne da opisat. Bo treba proba.

Drugi dan Matjaz dozivlja rahle crevesne pretrese, zaradi pokvarjene klobase, vendar gremo vseeno naprej. Najprej vzpon do jezera na visini 3500 potem pa cez prelaz 3800. Jaz sem prvic dozivel visino in pomankjkanje kisika. V bistvu vsak korak zahteva svoj vdih. Srce bije hitreje in hitro se utrudis. Vendar se tudi kar hitro spocijes. Tako da vecjih tezav ni bilo. Na prelazu vsak pokadi se cik in se odpravimo dol cez melisce v dolino. In ta dolina se vlece in vlece. Za vsakim hribom nov hrib,… uf kdaj bo konec? Slavicov odgovor: cez eno uro. Vsakic tako rece. In ko smo res pri koncu, nam sporoci da hodimo 12 ur. 12 ur??? Saj ste sami vprasali ce je mozno turo narediti v dveh dneh… in smo jo rece Slavic. Namesto v stirih!!!

In nagrada za trud? Vroci vrelci, tudi do 60 stopinj celzija. Tako tam ostanemo kar dva dni in se makamo in jemo in se pet makamo, potem malo fotkamo in se spet gremo malo makat.

Evo, cetrti dan gremo spet v Karakol, od tam pa v Bishkek. Kjer ugotovimo, da je nedelja in ne ponedeljek. Kar pomeni, da moramo cakati dva dni za uzbekistansko vizo.

Kot da ni vsega dovolj se nam zgodi se res res hard prevoz od Bishkeka do Osha. Na zadnjem sedezu kombija v stirih celih 22 ur. To, da sem spal z nogami v zrak pove dovolj. Pac, placa za jih stegnit ni bilo. Res neverjetno dozivetje. In tip, sofer se je stlno ustavljal, sedaj pri eni potem prih drugi zlahti, potem je srecal prijatelje, sel pobozat psa…. nasi zivci pa koncu, ker smo imeli isti dan avtobus za Kashgar (Kitajska) in nismo tocno vedeli ne kje ne kdaj gre.

Evo, ko reces da se ti nasmehne sreca. V Oshu povprasamo in nam vse lepo povejo. Pridemo na avtobusno postajo, avtobus je se tam, starta cez dve uri. Mi kupimo kate in zacnemo se eno 26-urno voznjo. Tako da smo se vozili dva dni, skoraj neprekinjeno, in to po takih cestah, pa kaj cestah kolovozih.

Od tu naprej pa naslednjic…

p.s.
Jova&Bush: na Kitajskem je bil maksimum tehnologije radijo, kateremo so se svetili zvocniki. Kaj vama lahko kupim za denar, ki sta mi ga dala? Moznosti so: lubenice so poceni Ne, ne… mozno kaksen lep cajnik, ali pa srebrna ruska medalja z zvezdo, na kateri je napisano Proletarci vseh dezel zdruzitese v cirilici,… ce bom se kaj videl vama povem.