Od te izbire je odvisno zelo veliko stvari: od tega kaj boste nesli s sabo, do tega kaj boste doživljali na poti. Vsak letni čas prinaša določene prednosti in slabosti, idealne razmere pa so največkrat odvisne od sreče.Poletje: je čas ko največ ljudi obišče ‘camino’. Njegovi največji prednosti sta stabilno vreme, ter veliko ljudi s katerimi lahko navežeš stike. To zadnje včasih postane tudi slabost, saj se tako povečajo možnosti da romar ostane brez postelje v prenočišču, ter je primoran spati na trdih tleh kake telovadnice, šole,… Druga slabost poletja pa je gotovo sonce. Vročina in pripeka sta posebej problematični v osrednjem delu ‘camina’ saj je tukaj rastja precej malo. Nemalokrat se namreč zgodi, da je edina senca, ki jo romar tekom številnih kilometrov vidi prav njegova.

Pomlad: naval ljudi je manjši, vendar so vremenske razmere bolj problematične. Verjetnost dežja, ter s tem blata se poveča. V kolikor je nebo do vas prizanesljivo lahko računate na neskončne zelene ravnine in obilo užitkov pri opazovanju tega dela Španije. V kolikor ni, se boste najverjetneje ukvarjali s tem, kako obdržati ravnotežje na z blatom prekriti poti.

Jesen: konec poletja in začetek jeseni bi lahko bil vremensko gledano idealen čas za obisk ‘camina’. Pozneje problem predstavlja deževje. Tudi kar se tiče obiskanosti lahko računate na približno enako količino ljudi kot spomladi. Pokrajina pa jeseni gotovo nudi manj estetskih užitkov.

Zima: je pravi čas za najbolj močne, najbolj vztrajne in najbolj navajene neprijaznih pogojev. Obilo dežja, ter velikokrat celo snega naredijo ‘camino’ pozimi resnično težkega. Kdor to zmore dobi v zameno doživetje srednjeveškega samotarskega romanja.