Vstala sva ob 3h zjutraj, da bi zagotovo ne zamudila avtobusa ob 5h. Odpravljala sva se namrec iz Puerta Princese na sever Palawana, v El Nido.

Najbrz je odvec poudarjati, da avtobusa nisva zamudila, odpeljali smo se namrec sele ob 6.30. Avtobus je bil zelo zanimiva kombinacija tovornjaka in dzipa, kar je bilo tudi nujno, glede na to, kako izgleda Palawan Highway po dobrem tednu obilnega dezja. Gre namrec za vecji del neasfaltirano (oziroma nebetonirano- asfalt je na Filipinih redkost) cesto, ki pelje mimo mest, vasi, rizevih polj, velik del poti pa tudi skozi dzunglo.

200% zasedenost avtobusa ni ravno pripomogla k udobju med voznjo, je pa bila stvar zato toliko bolj zanimiva. Med deseturno voznjo sva videla nekaj najbolj znacilnih tradicionalnih prizorov, ki jih v mestih in turisticno razvitih predelih ni. Na primer: kmete pri delu na polju s pomocjo karabaw-a (vodnega bivola), cele vasi znacilnih hisk, grajenih iz palmovega lesa in listov, otroke v uniformah na poti v solo…

Dodala sva nekaj novih fotografij, ki sva jih posnela v Puertu Princesa, ter med voznjo po Palawan Highway.