“Ti zelenci pa ne bodo pravi” je rekel decko nas drugi strani pulta in dvakrat obrnil tistih 50 dolarjev. “Da so stari”, je rekel in take sare on noce v svoji blagajni. Potem sva mu dopovedala da so se cisto frisni in da je letnik 1993 bil menda najboljsi.

Pri sosedu je bilo nekoliko boljse. Nekaj od zamenjenih Somov sva potem zapila in pojedla v bliznji “shishluk” trafiki (lokalni takeaway).

Potem sta prisla dva, z velikimi okroglimi zelenimi kapami in lepo po vojasko pozdravila. Kasneje sta nama zaupala da sta pridna policaja in da preverjata vse mimoidoce turiste “zato da drzimo ven teroriste” in vi lahko v miru spite.

Najprej smo se pregovarjali na ulici potem pa sta predlagala da gremo nekam kjer je bolj
“intimno”. Kasneje sva dodobra obrnila zepe in ker tam ocitno nista nasla bomb, sta se spravila nad denarnice.

Tam so spet plavali Somi in med njimi nista nasla petard. Vseeno pa sta iz radovednosti vrtala v nas in ko sva jih dodobra oborozila z vsemi podrobnostmi nasega potovanja sta si zalelela slovenskih suvenirjev.

Za zacetek sva jima ponudila nekaj brosur, za karete sta se lepo zahvalila. Bolj so pa jima disali dinarcki in cigarete. Ker slednjih nisva imela sva jih lepo potolazila z 50 Somi in dvemi zvitimi cigareti.

Po zakljuceni seansi smo si segli v roke in si zazeleli sreco, tako kot med seboj pocnejo najboljsi prijatelji.

Nauk te zgodbe:
1. Po Biskeku vedno nosi dve skatli Parlament cigaret v nahrbtniku
2. Ce teh nimas, je mozno policaje podkupiti z pedesetimi Somi (=200 tolarji).
3. Izogibaj se policajev