Zjutraj sva receptorju vrnila kljuce od sobe in si oprtala nahrbtnike. Zadaj na dvoriscu za hotelom naju je cakal isti avtobus s katerim sva prisla, zraven pa so smejali isti obrazi s katerimi smo se smejali na poti sem do Kasgarja. Poleg njih pa je stal se en nov clan posadke Jakub. Mladenic je po rodu Poljak, in dela na poljski ambasadi v Kazahstanu. Po prijetnem klepetu in obveznem cakanju na odhod avtobusa smo jo se enkrat odrajzali proti Kirgistanu. Tokrat sva se na dolgo voznjo ze vnaprej pripravila in cez en dan sva se spet smejala in si pretegovala hrbte v Oshu.

Brez kaksnega posebnega obotavljanja sva se potem presedla v rdeco Lado in sla do meje z Uzbekistanom. Formalnosti sva kar hitro postimala in se spet srecala z nemilostljivimi taksisti, ki so naju novacili za voznjo proti Taskentu. Ko sva ze zmenila za ceno sva enkrat presedla in potem prisla do glavnega mesta. Prva stvar, ki naju je zbodla so bile astronomske cene za hotele, in ob sprasevanju lokalnih karakterjev sva se spoznala z eno gospo, ki nama je ponudilla dvosobno stanovanje za 20 dolarjev.

Kot se je izkazalo je bila lastnica stanovanja gospa Matljuba profesorica, ki pa trenutno nima dela, in priloznostno oddaja svoje stanovanje turistom in domacinom.

Se isti dan zvecer sva kupila letalsko karto za Urgench, ki lezi precej na zahodu drzave blizu starega mesta Khive. Ko sva sla zamenjat vsak 100 zelencev sva prisla ven iz menjalnice kot dva gangsterja, saj sva imela v zepih vsak po dva debela paketa denarja. Najvecji bankovec v obtoku je namrec vreden 1000 Sumov (kar je vrednost enega dolarja). Za naju pa so pripravili ves denar v bankovcih po 500 Sumov.

Let do Khive je bil prijeten in skozi okno sva imela priliko pogledat na neskoncno pustinjo, ki lezi proti zahodu drzave.
V Khivo naju je peljal en res prijeten in za razliko od drugih umirjen taksist, in nam za povrh zrihtal hotel v starem mestu po polovicni ceni.

Iz terase sva se lahko cudila velikosti in barvam najvisjega minareta (Islam hodza ). V najine crne skrinjice sva spet vstavila frisne filmcke in se odpravila firbcat med ulice. Skljocala sva kot za stavo, in se vmes ohladila z pivo. Zvecer so naju se lepo postregli z vec kot obilno vecerjo.

Khiva je mesto muzej in je zato temu primerno obnovljeno in cisto. Mesto je majhno in res staro, in vse stavbe (minareti, medrese in moseje) lezijo znotraj mestnega obzidja. Naslednji dan sva spoznala sva posrecena spanca Miguela in Gemmo, posrecen par, s katerim smo si delali druzbo vse naslednje dni. Zvecer smo spet obilno jedli in strmeli v Luno in zvezde.
Tretji dan zva se zjutraj spet odpravila naprej proti Bukhari. Kot se je izkazalo sva na avtobusni spet cakala stiri ure na bus, s katerim sva potem naslednjih 12 ur jadrala proti Bukhari. Poleg vseh potnikov smo na zadnjem delu busa peljali se nic manj kot 5 biciklov in vecje stevilo vrec z zelenjavo. Kot se poprej na poti iz Osha proti Taskentu smo se tudi tukaj veckrat ustavili na policijskih kontrolah, in policaji so veselo listali po najinih potnih listih in iskali Uzbeksko vizo. Pozno ponoci sva z taksijem prisla do hotela, kjer nama je vrata odprla prikupna obilna gospa Nazira.